|
Produktni model ceste na poti v inženirsko prakso (dr. Danijel Rebolj, mag. Nenad Čuš-Babič, mag. Aleš Magdič, dr. Andrej Tibaut) Center za gradbeno informatiko, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Meriboru (Revija GRADBENIK jul./avg. 2002) 1. Uvod Začetki računalniško podprtega načrtovanja so tesno povezani z razvojem računalniške grafike. Prvi CAD (takrat Computer aided drafting) programi so omogočali predvsem risanje in editiranje osnovnih grafičnih 2D gradnikov: točk, polilinij in poligonov. Korist, ki so jo ti programi prinašali, se je kazala predvsem v enostavnosti spreminjanja posameznih delov slike ter natančnosti in hitrosti izrisov na papir. V računalniški grafiki in CAD programih (vzroki in posledice evolucije obeh se včasih zelo prepletajo) pa se je zelo zgodaj pokazala potreba po povezovanju posameznih gradnikov v segmente s skupnimi lastnostmi. Na ta način je bilo lažje premikati ali kakorkoli drugače spreminjati skupne lastnosti določenih gradnikov, ki so predstavljali v naravi neločljivo celoto (npr. tloris stene). Grafični standard GKS je omogočal enostavno enonivojsko segmentacijo, ki so jo na različne načine podpirali tudi takratni CAD programi (v AutoCadu npr. plasti in bloki). Kmalu, predvsem pa z uvajanjem 3D grafike, se je enonivojska segmentacija pokazala za nezadostno in razvil se je koncept hiearhične segmentacije (npr. v grafičnem standardu PHIGS, ki je naslednja stopnja standarda GKS, paketu HOOPS, in drugje), Ta koncept pomeni prvi korak k objektno usmerjeni grafiki in objektno usmerjenemu inženirskemu načrtovanju. Konec 80. in začetek 90. let sta predstavljala pravo revolucijo v načinu modeliranja inženirskih objektov s pomočjo računalnikov. Objektne tehnologije, ki so jih raziskovalci in razvijalci na področju gradbene informatike z veliko vnemo pričeli uporabljati za razvoj novih in novih modelov, pa so privedle do prekompleksnih in nekompatibilnih rešitev, ki so takrat odvrnili razvijalce komercijalnih CAD paketov in njihove uporabnike. Ti so ostali pri enostavni segmentaciji ter uporabljali za prenos grafičnih podatkov standarde, ki omogočajo le prenos osnovnih grafičnih gradnikov (npr. DXF), ne pa tudi podatkov o njihovih povezavah, pripadnostih in odvisnostih. Pri takšnem načinu izmenjave podatkov velik del informacij ostane v programu, ki smo ga uporabili v eni fazi načrtovanja, v druge programe pa se prenesejo le osnovni podatki o geometriji. V celotnem nizu načrtovanja informacije dobesedno odtekajo. Takšno stanje je v praksi pogosto še danes. Ob koncu 80. let se je na področju inženirskega načrtovanja pojavil nov koncept, ki ga imenujemo produktni model. Osnovni namen produktnega modela je izboljšati in avtomatizirati prenos podatkov med različnimi aplikacijami, ki so v uporabi v različnih procesih življenjskega cikla produkta (Slika 1). Osnovna ideja produktnega modela je strukturirane podatke, ki jih potrebujejo posamezne aplikacije v življenjskem ciklu produkta, povezati v skupen podatkovni model (Björk 1989).  Slika 1. Vloga produktnega modela gradbenega objekta. Običajno temelji produktni model na konceptu integrirane podatkovne baze produkta, kar pomeni, da vsi vključeni programi za izmenjavo informacij uporabljajo sintaktično in semantično enak način opisovanja podatkovnih struktur, skupen upravljalski sistem podatkovne baze pa skrbi za integriteto podatkov in s tem zagotavlja usklajenost informacijskih tokov. Za zagotavljanje prvega pogoja so informatiki, ki so se ukvarjali z modeliranjem objektov na različnih inženirskih področjih, razvili metode za modeliranje in opisovanje kompleksnih podatkovnih struktur in jih tudi standardizirali. Tako je bil leta 1994 sprejet mednarodni standard za izmenjavo podatkov STEP, STandard for the Exchange of Product model data (ISO 1994), ki omogoča opis poljubnih gradnikov in struktur, ki jih gradniki sestavljajo. Standard je bil najprej uspešno uporabljen pri nekaterih zelo velikih projektih (Hardwick et al. 1997), širšo uporabo pa doživlja šele sedaj. Kljub temu še vedno ostaja odprto vprašanje razpoložljivosti osnovnih gradnikov kompleksnih struktur. V gradbeništvu obstajajo posebni aplikacijski protokoli STEP-a za opisovanje elementov gradbenih konstrukcij (npr. AP 225, ki z eksplicitno oblikovno reprezentacijo opisuje gradnike konstrukcij). Ti aplikacijski protokoli se razvijajo počasi in zato ne doživljajo pravega zanimanja. Da bi pospešila standardizacijo osnovnih gradnikov, se je mednarodna skupnost za interoperabilnost IAI (International Alliance for Interoperability) lotila izdelave standarda IFC, Industry Fundation Classes (IAI 2002). IFC je zbirka gradnikov za področje gradbeništva, ki upošteva standard STEP. Po drugi strani je IFC tudi določeno razhajanje od sicer povsem odprtega standarda STEP, saj zapira zbirko gradnikov v meje partnerjev IAI, med katere sodijo predvsem veliki proizvajalci programske opreme. V zadnjem času se na področju internetne tehnologije uveljavlja XML (eXtensible Markup Language), s katerim je mogoče v obliki shem opisati tudi produktne modele. Čeprav XML tehnologija ni bila posebej razvita za produktno modeliranje, se je zaradi široke podpore v medmrežnih okoljih izkazala kot zelo učinkovita. Spletne strani lahko namesto s statičnim jezikom HTML opišemo z dinamičnim XML, pri čemer je zelo pomembno, da lahko na takšnih straneh poizvedujemo po podatkih na enak način kot v podatkovnih bazah. Delovna skupina XML Query v ta namen razvija posebne mehanizme za iskanje podatkov v realnih in virtualnih dokumentih na spletu ter s tem končno omogoča potrebno interakcijo med svetovnim spletom in podatkovnimi bazami. V okviru aecXML delovne skupine razvijajo bolj specifične sheme. Ena med njimi, LandXML, opisuje infrastrukturne objekte in standardizira podatkovne strukture povezane s kartografijo, geodezijo in nizkimi gradnjami. Verzija 1.0 je dobila končno podobo junija 2002, pri njenem razvoju pa smo sodelovali tudi avtorji pričujočega članka (LandXML 2002). 2. Produktni modeli ceste Ceste so bile načrtovane s podporo računalnikov že od zgodnjih 60. let, ko je IBM izdelal programski paket HIDES. Od takrat so bile večje spremembe v programskih sistemih za načrtovanje cest predvsem odraz razvoja računalniške grafike, kar je načrtovanje cest povezalo s CAD programi. Vendar so ceste veliko bolj kot druge vrste gradbenih objektov odvisne od geografskih podatkov, zato se je njihovo načrtovanje povezovalo tudi z geografskimi informacijskimi sistemi (GIS) (Rebolj 1993). V poznih 80. letih, ko se je koncept produktnega modela že živahneje uveljavljal, je bila pozornost pri standardizaciji podatkovnih struktur produktnih modelov v gradbeništvu usmerjena predvsem na objekte visokogradnje, ne pa na infrastrukturne objekte, kar je povzročilo, da so razvijalci programske opreme še naprej uporabljali predvsem lastne podatkovne strukture in oblike zapisov. Po drugi strani so GIS standardi za izmenjavo podatkov v razvoju že od sredine 90. let, kar je vsekakor tudi potrebno upoštevati. Kljub nejasnemu stanju na področju infrastrukturnih objektov pa je bilo tudi na področju cest izdelanih nekaj modelov. Osnova produktnega modela ceste je brez dvoma geometrija, ki je tudi osnovna lastnost in funkcija ceste. Če pogledamo nekaj primerov, hitro uvidimo, da se geometrija pojavlja v jedru vseh modelov. Skupina za raziskave v gradbeništvu (Building and Construction Research) na nizozemskem institutu TNO je razvila model za opis geometrije ceste (The Road Shape Model Kernel - RSMK), ki služi kot osnova za celovitejši opis ceste (Willems 1996). Model je izdelan v skladu s standardom STEP. V tem modelu je horizontalna os podana z začetno sidrno točko in z elementi horizontalne osi, ki se longitudinalno raztezajo v smeri osi in so opisani s funkcijami ter parametri. Vse koordinate vmesnih točk so posredno izračunljive. Na ta način se bistveno zmanjša število podatkov, zaradi česar se zmanjša tudi kompleksnost modela. Problem nastane pri daljših odsekih ceste, kjer lahko zaradi sumiranja računskih napak pride do večjih odstopanj. Avtorji modela so se tega problema zavedali. Pri testiranju pa se je izkazalo, da ob dovolj natančno shranjenih podatkih odstopanja niso bistvena. Vendar model ne sledi običajnemu načinu načrtovanja geometrije ceste, kar je verjetno tudi osnovni razlog da o uporabi modela ni znanih objav. Drug primer je nastal v okviru projekta OKSTRA (OKSTRA 2002), ki ga koordinira nemški zvezni urad za ceste (Bundesanstalt für Straßenwesen). Cilj projekta OKSTRA (Objektkatalog für Straßen- und Verkerswesen) je bil ustvariti skupno osnovo za izmenjavo informacij o cestah in prometu, kar bi omogočilo zbiranje in hranjenje podatkov tako o načrtovanju ceste, kot tudi o prometu na cesti. Avtorji modela OKSTRA so skušali upoštevati sodobne mednarodne standarde, kakor tudi nemške posebnosti, predpise in potrebe njihove gradbene in prometne stroke. Za Švedsko nacionalno cestno upravo (Swedish National Road Administration) je model ceste in cestnega omrežja izdelalo podjetje EuroSTEP. Iz razpoložljivih virov je razvidno (Wenzel 1995), da je vsaj geometijski del modela opisan skladno s standardom STEP in se tudi sklicuje na njegove integrirane vire. Ta model je najobsežnejši in zajema največ podatkov o cesti. Podpira opis geometrije, funkcionalno klasifikacijo cestnih elementov, določitev lastnosti fizičnih objektov, beleženje dogodkov skozi potek projekta in geografski opis objekta. Na osnovi redkih publikacij se zdi, da iz modela izhajajo tudi osnove za IFC infrastrukturne objekte (release 3, CI-1 Road and Rail Design). V letih 1993 do 1998 je v Centru za gradbeno informatiko nastajal model, katerega namen je bil omogočiti učinkovito integracijo računalniško podprtih procesov v življenjskem ciklu ceste. Model cestnega telesa, imenovan MCT, je izpeljan iz geometrijskih podatkov, ki so rezultat načrtovanja. Model je odprt in omogoča postopno dodajanje elementov, ki so potrebni v posameznih fazah življenjskega cikla. Osnovna struktura modela, ki izvira iz konvencionalnega procesa načrtovanja ceste, je bila ohranjena zaradi kompatibilnosti s prevladujočimi računalniškimi programi in postopki načrtovanja. Funkcionalna učinkovitost MCT je dokazala, da je smiselno ohranjati enostavnost modelov, kar nas je spodbudilo k nadaljnjemu razvoju in preizkušanju različnih standardov in tehnologij. (Evolucijo Modela cestnega telesa je mogoče podrobneje zasledovati v Rebolj 1995, 1996, 1997, 1998, 1999 in 2000.) 3. Produktni model ceste PMC PMC v osnovi še vedno temelji na konvencionalnem načrtovanju ceste - projekcijah osi in določanju elementov v prečnih profilih. Te osnove smo ohranili predvsem zato, ker je tako strukturiran model kompatibilen z obstoječo prakso, metodami in orodji. Cilji prenove obstoječega koncepta MCT in izgradnje novega PMC so bili:
3.1 Architektura PMC Pri zasnovi arhitekture smo težili k zgradbi, ki bo omogočala vpogled v podatke na visoki abstraktni ravni, zato smo v model vpeljali koncept objekta, kar ni običajno za model ceste, ki temelji na konvencionalnem načinu načrtovanja cest. Cestni objekt, ali enostavno objekt, je del cestnega telesa, ki ga najdemo v realnem okolju. Razvijalci programskih orodij imajo z uporabo PMC možnost manipulirati s celotnimi objekti, dostopati do posameznih podrobnosti preko objekta, s katerim delajo, ali pa dostopati neposredno do podatkov na ravni osnovnih gradnikov. Temeljna struktura, skozi katero so implementirani abstraktni objekti je sestavljena iz osnovnih gradnikov konvencionalnega načrtovanja ceste. Povezuje tloris, vzdolžno projekcijo osi (vzdolžni profil), in poljubne ravnine, ki ležijo pravokotno na os (prečni profili). Objekti predstavljajo agregacijo posameznih elementov definiranih skozi osnovne gradnike. Geometrijske lastnosti tako predstavljajo osnovno izhodišče na katerega vežemo ostale atribute objektov. Projekcije gradnikov v tlorisu predstavljajo tlorisni objekti (TO) - tloris je tako množica tlorisnih objektov, vsak pa je enolično izpeljan iz 3D objekta cestnega telesa (gradnika ceste) in je v bistvu njegova začasna interpretacija (Slika 2).  Slika 2. Tlorisni objekti, cestni objekti v tlorisni projekciji. Projekcije gradnikov v prečnem profilu smo poimenovali profilni objekti (PO) - profil je množica profilnih objektov, ki so lahko vezani na izbrano os (kar pomeni, da se "premikajo" z osjo) ali ne (Slika 3).  Slika 3. Profilni objekti v izbranem profilu in cestni objekt, določen kot zaporedje linearno povezanih profilnih objektov. Vsak profilni objekt je enolično povezan v, oz. določa objekt cestnega telesa. Možnost ne-navezave profilnega objekta na os omogoča vključevanje objektov, ki niso odvisni od osi, pa jih vseeno želimo vključiti v model (npr. takšnih, ki v prostoru že obstajajo). Večina profilnih objektov je vezana na os, saj pripadajo cestnemu telesu in se skupaj z njim tudi spreminjajo. Vsi cestni objekti so lahko prikazani tudi v vzdolžnem profilu, ki je namenjen predvsem določanju višinskih parametrov osi, pa tudi višinskim koordinatam cestnih objektov. 3.2 Reprezentacija PMC V preteklosti smo opis strukture in podatkov modela ceste uporabljali lasten format (mCT). Zunanji opis je predstavljala tekstovna datoteka z vnaprej definirano strukturo sekcij. Problem pri takšni predstavitvi je pomanjkanje univerzalnih orodij za branje oz. interpretacijo podatkov. Kasneje smo model MCT opisali z gradniki skladno s standardom STEP. V času izgradnje PMC pa je iniciativo na področju izmenjave strukturiranih podatkov prevzela tehnologija XML, ki predstavlja standardizirano metodo za zapis in predstavitev podatkov v strukturirani obliki. Velika prednost jezika XML je obstoj neodvisnih orodij za analizo, branje in poizvedbe v XML dokumentih, kar v veliki meri poenostavi izgradnjo aplikacijskih vmesnikov. Iz izkušenj iz preteklosti lahko rečemo, da je takšna infrastruktura pogoj za uspešen prenos novega modela v prakso. Drugi problem produktnih modelov je kompatibilnost podatkovnih struktur s sorodnimi modeli in z orodji, ki podpirajo opravila na danem področju uporabe. Kot je predstavljeno v začetku tega članka, na področju cestogradnje obstaja kar nekaj iniciativ pri izgradnji produktnih modelov. Pri tem vsaka definira svoje gradnike in strukture. Glede na to, da so osnovni geometrijski gradniki vseh znanih produktnih modelov ceste med seboj precej podobni, smo se odločili implementirati PMC z gradniki enega izmed obstoječih modelov. Vpeljava lastnih gradnikov bi bila v tem primeru neracionalna, saj bi še povečala probleme s kompatibilnostjo. Vsi obstoječi modeli so izvedeni po enem izmed dveh osnovnih principov, posredno, s funkcijskim opisom, ali neposredno, s prostorskimi koordinatami. Ker struktura PMC temelji na geometrijskih objektih, smo iskali med shemami, ki opisujejo geometrijo s prostorskimi poligoni in za osnovo izbrali gradnike LandXML. Kljub dejstvu, da je LandXML kompleksna shema, ki vsebuje različne vrste elementov za opisovanje terena, kart, meritev, cevovodov, cest, železnic in drugih infrastrukturnih objektov, predlog verzije 1.0 še ni vseboval ustreznih elementov za celovit opis 3D objektov ceste. Zato smo se povezali s konzorcijem LandXML in predlagali dopolnitve, ki so bile na zadnjih volitvah tudi sprejete v končno verzijo 1.0. Kot člani konzorcija LandXML še naprej sodelujemo pri razvoju tega standarda ter dodatnih pomožnih orodij za razvijalce programske opreme. Bistvena dopolnitev je prav 3D objekt, ki je v LandXML vključen v t.i. GradeModel v veji GradeSurface - Zones - Zone (shema je v celoti na voljo na naslovu navedenem v LandXML 2002). GradeModel omogoča opis t.i. načrtovalskih prečnih profilov (design cross-sections) in predstavlja bistven element za opis cest z LandXML. Druga pomembna elementa za opis ceste sta Alignments, ki vsebuje podatke o oseh ter tudi običajne prečne profile, in Roadway, ki opisuje opremo cest in prometne podatke. Element Project smo uporabili za opis splošnih podatkov o obravnavanem cestnem odseku. V model ceste bi lahko vključili še druge elemente, npr. za opis programov, ki uporabljajo model, (Applications), za opis obstoječih objektov v okolju (Monuments), ali model terena (Surfaces), vendar smo želeli produktni model ceste PMC vsaj v prvi različici zadržati v kompaktnem obsegu. Predvidevamo, da bi preveč kompleksen model naletel na večje težave pri uvajanju PMC v prakso. 3.3 Uporaba PMC Osnovni namen produktnega modela je zagotoviti enoten integriran vir podatkov za različne aplikacije v življenjskem ciklu produkta. V primeru Produktnega Modela Ceste to pomeni, da se v eni datoteki, ki je strukturirana v skladu s shemo LandXML in predstavlja cesto v skladu z modelom PMC, shranjujejo vsi podatki o geometriji in opremi ceste, ki nastajajo in se uporabljajo v različnih procesih, od načrtovanja in gradnje, do vzdrževanja ali rekonstrukcije ceste. Učinek takšnega enotnega integriranega vira podatkov je lahko zelo velik, saj so odpravljeni problemi ponovnega vnašanja, povezovanja, prestrukturiranja ali reinterpretacije podatkov. Načrti na papirju postanejo le še grafična predstavitev podatkov iz produktnega modela, ki jo je mogoče kadarkoli ponoviti, vsi razpoložljivi podatki pa so vedno na voljo za ponovno uporabo. Seveda tak način upravljanja s podatki zahteva višjo stopnjo odgovornosti za točnost in dostopnost podatkov, omogoča pa tudi višjo stopnjo organizacije projektov, saj postane odgovornost bolj jasna, dostop do potrebnih podatkov v željeni obliki pa takojšen. Ker PMC predstavlja le določen cestni odsek, je smiselno posamezne odseke povezati oz. vključiti v cestno mrežo. Takšna podatkovna baza, baza cestnih podatkov (BCP), v Sloveniji že obstaja, zato jo je smiselno dopolniti s kazalci na PMC datoteke odsekov. Pri tem bi tudi PMC datoteke lahko imenovali podatkovne baze, saj sta za to izpolnjena oba pogoja: podatki so strukturirani po vnaprej določeni shemi, in obstajajo programska orodja, ki omogočajo nadzorovan in hiter dostop do podatkov v XML datoteki (na voljo so v večini novih različic razvojnih okolij). Slika 4 prikazuje shemo povezave štirih programov, ki smo jih uporabili v preizkusni fazi razvojnega projekta Izdelava produktnega modela ceste za integracijo procesov v življenjskem ciklu ceste. Prvi na sliki je povezovalni program za prikaz cestne mreže, ki poleg obstoječih atributov BCP za posamezne odseke pozna tudi podatke o PMC, ki jih lahko tudi prikaže (npr. obstoj datoteke s posebno barvo odseka, ime datoteke, njeno lokacijo in datum v plavajočem okvirčku itd.). Naslednji je komercialni program za projektiranje cest Plateia, za katerega smo izdelali poseben vmesnik za PMC. 3D vizualizacijo omogoča predelan program, ki smo ga razvili že za prejšnje različice MCT, isto pa velja tudi za program za spremljanje odkupa zemljišč.  Slika 4. Uporaba integriranega modela ceste PMC. Čeprav je preizkus, ki smo ga izvedli s pomočjo projektanstkega biroja Lineal na realnem projektu, pokazal in dokazal prednosti in smiselnost uporabe PMC pa se zavedamo, da je potrebno narediti še marsikaj, da se bo nova tehnologija uveljavila v celoti. Predvsem z organizacijskega vidika. Vendar se bo vložen trud zagotovo poplačal in v ustreznih okoliščinah zagotovil slovenskim podjetjem, ki se vključujejo v cestne projekte, določeno konkurenčno prednost. Pričakujemo lahko, da bo učinkovitost predstavljenega koncepta in modela rasla tudi zato, ker se uporabljena tehnologija XML izjemno hitro razvija in nastajajo bolj ali manj splošni programi, ki omogočajo različne interpretacije podatkov. Že povsem splošni programi za branje in interpretacijo XML datotek npr. omogočajo izdelavo preglednic, poročil in drugih dokumentov, v katerih lahko podatke predstavimo na najrazličnejše načine. Grafični prikazovalniki omogočajo prikaz točk, npr. grafičnih gradnikov, ki predstavljajo os. Nekateri specializirani programi pa že uporabljajo shemo LandXML V1.0 ter so s tem sposobni interpretirati tudi elemente PMC (npr. Autodesk Land Development Desktop 3.01, Bentley Inroads V8.03.00.00 in Infrasoft MX product Suite). 4. Zaključek V članku je predstavljena evolucija produktnega modela ceste, ki ga razvijamo v Centru za gradbeno informatiko na Univerzi v Mariboru. Podrobneje je predstavljena zadnja iteracija prenove modela, ki ga imenujemo PMC. Pri izgradnji slednjega smo upoštevali predvsem izkušnje pri vpeljevanju predhodnih modelov v prakso. Izkazalo se je namreč, da modeli brez ustrezne informacijske infrastrukture (programske in organizacijske) enostavno ne zaživijo. Predvsem zaradi kompleksnosti njihovega vpeljevanja v vsakdanji proces dela. Zato smo si za cilj zadali izdelati model, ki bo po eni strani omogočal dostop do podatkov na dovolj visokem abstraktnem nivoju - nivoju cestnih objektov, po drugi strani pa smo stremeli za tem, da bo model zgrajen s tehnologijami, ki imajo široko podporo in za katere obstajajo široko dostopna orodja. Velik, morda najtežji del poti pa je še pred nami. Potencialne uporabnike Produktnega Modela Ceste moramo seznaniti tako s strateškimi prednostmi uvajanja, kot s tehničnimi podrobnostmi, predvsem pa jih motivirati za to, da bodo v model verjeli in ga sprejeli. Tudi marsikatero tehnično in organizacijsko vprašanje bo treba še rešiti, npr. problem različnih verzij podatkov, izdelavo procesnega modela, ki je nujen za učinkovito spremljanje podatkov v projektu, organiziranje projektnega okolja z ustrezno podporo informacijskih tehnologij itd. Vendar nam ne bo težko, saj smo prepričani, da smo na pravi poti. 5. Zahvala Z razvojem opisanega produktnega modela smo se dokopali do spoznanj in rezultatov, ki so učinkoviti in lahko zagotovijo slovenskim uporabnikom pomemben kakovostni preskok pri uporabi informacijskih tehnologij, hkrati pa smo se bolj intenzivno vključili med snovalce in oblikovalce novih tehnologij na področju gradbene informatike. Brez projektne naloge Izdelava produktnega modela ceste za integracijo procesov v življenjskem ciklu ceste se to morda ne bi zgodilo. Zato se iskreno zahvaljujemo Direkciji Republike Slovenije za ceste, ki je verjela v projekt in ga tudi financirala. 6. Literatura Björk B.C. Basic structure of a proposed building product model, Computer Aided Design, 21(2), str. 71-78, 1989. Hardwick, M., D. L. Spooner, T. Rando, K.C. Morris. Data protocols for the industrial virtual enterprise. IEEE internet computing, Vol. 1, No. 1, January - February 1997, str. 20-29. IAI, http://www.iai-international.org/iai_international/, last accessed April 2002. Industrial automation systems and integration - Product data representation and exchangea, ISO 10303. ISO, Geneva, 1994. LandXML: http://www.landxml.org/, last accessed April 2002. OKSTRA, Objektkatalog für das Straßen- und Verkehrswesen: http://www.okstra.de/, last accessed April 2002. Rebolj, D. Computerunterstützter integrierter Straßenentwurf in einer objektorientierten Umgebung. Graz: dbv - Verlag für die Technische Universität Graz, 1993. Rebolj, D. Integrated road design and evaluation environment. Computing in civil and building engineering. A. A. Balkema, Rotterdam, str. II/1001-1006, 1995. Rebolj, D. Integrated information system supporting road design, evaluation, and construction,. Computing & information technology for architecture, engineering & construction. CI-Premier, Singapore, str. 281-288, 1996. Rebolj, D. A product model of a road. IKM - Internationales Kolloquium über Anwendungen der Informatik und Mathematik in Architektur und Bauwesen. Bauhaus - Universität Weimar, Weimar, digital proceedings on CD-ROM, 1997. Rebolj, D. Integrated information system supporting road design, evaluation, and construction. Journal of Microcomputers in civil engineering, 13, str. 179-187, 1998. Rebolj, D. Integration of computer supported processes in road life cycle, Journal of transportation engineering, 125(1), str. 39-45, 1999. Rebolj, D., Tibaut, A. Virtual product model: a concept for better information management processes. V: Product and process modelling in building and construction, edited by Ricardo Gonçalves & Adolfo Steiger-Garçao. Rotterdam; Brookfield: A.A. Balkema, str. 255-261, 2000. Wenzel, B. G.: The Road Product Model of the Swedish National Road Administration, EuroSTEP, 1995. |