ISTforCE - prototip portala naslednje generacije
(Žiga Turk in Tomo Cerovšek, GRADBENIK, apr. 2002)


Internet postaja del infrastrukture, ki omogoča sodelovanje tudi vedno številnejšim podjetjem s področja gradbeništva. Po svetu in pri nas (www.cgsplus.si) so dostopne komercialne rešitve, ki jih je za zmeren denar mogoče najeti pri za to specializiranih podjetjih. Tehnologije, ki naj bi bile podlaga naslednjim generacijam so v razvoju. Nastajajo tudi v okviru raziskovalno-razvojnega projekta ISTforCE - "Intelligent Services and Tools for Concurrent Engineering", torej inteligentni servisi in orodja za sočasno inženirstvo.

ISTforCE je projekt 5. okvirnega programa Evropske zveze in sodi v področje, ki se ukvarja s tehnologijami za informacijsko družbo. Je eden od štirih projektov tega programa, ki trenutno tečejo na Katedri za gradbeno informatiko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Za razliko od projektov, ki imajo za cilj pomoč bodočim članicam zveze, navezavi stikov med vzhodom in zahodom ali pospeševanju mobilnosti učiteljev in študentov, gre za raziskovalni projekt, ki ga poleg Zveze podpirajo tudi podjetja, ki so partnerji v projektu. Skupna vrednost projekta je 3.6 milijona Evrov oz. 420 človek-mesecev dela. Projekt je stekel februarja 2000 in bo zaključen letos septembra. Naši partnerji so Tehnična univerza Dresden, največji francoski center za raziskave v gradbeništvu CSTB, tudi pri nas znano muenchensko podjetje Obermayer Planen+Beraten, češka softverska in konzultantska hiša Červenka, italjanska konzultantka in softverska hiša Geodeco, nemška softverska hiša Sofistik, del največjega špansko govorečega internetskega podjetja Atlante in angleška konzultanska hiša AEC3. Portali za sodelovanje danes Projektni portali so Internet servisi, ki omogočajo izmenjavo in dostop do vitalnih informacij v vseh fazah gradbenega projekta. V svetu predstavljajo že povsem uveljavljen način dela in nekatere evropske države beležijo že deset tisoče uporabnikov - inženirjev. Uporabniki so investitorji, lastniki, izvajalci, arhitekti, konstruktorji in drugi udeleženci v projektu. Namesto, da si udeleženci izmenjujejo načrte in druge dokumente po elektronski pošti ali na papirju, jih shranijo na strežniku portala, od koder so zatem dostopni izbranim sodelavcem projekta ob poljubnem času ali kraju. Poleg tega je na voljo vrsta aplikacij, ki izboljšujejo delo projektnih skupin, medsebojno komunikacijo, koordinacijo in transparentnost poslovanja. Sodobni projektni portali podpirajo opravila, povezana z vsemi fazami projekta. Poleg izmenjave pri projektiranju, se lahko na enostaven način sledi napredovanju del, zahtevam po spremembah ali pa se rešujejo napake na gradbišču, v projektni dokumentaciji in druga nesoglasja. Podobno kot pri razvoju nekaterih drugih orodij, ki jih inženirji uporabljajo pri svojem delu, so prve enostavne sisteme za izmenjavo podatkov razvili kar inženirji sami. Poslovno priložnost so najprej spoznala nekatera podjetja v ZDA, ki so ponudila prve komercialne specializirane rešitve za AEC.

Za uporabo ali najem komercialnih Internet servisov se ponavadi plačuje v kombinaciji plačila po projektu, glede na časovno obdobje, po številu udeleženih in prostoru, ki je na voljo za hranjenje dokumentov na strežniški strani. Na primer podjetje Bricsnet zaračunava 250 USD na projekt na mesec (dobrih 60.000 tolarjev mesečno). Količina podatkov, ki jo lahko shranimo, se v okvirih začetne cene običajno giblje okoli nekaj sto MB do enega GB (npr: Buzzsaw). Številna podjetja pa omogočajo tudi poskusno uporabo portala, ki običajno ne traja dlje od enega meseca.

Tipične funkcije portalov vključujejo identifikacijo uporabnikov, možnost branja in zapisa datotek, nadzor nad pravicami do dostopa do datotek, planiranje del, opozarjaje na novosti in druge oblike medsebojne komunikacije, pregled datotek tudi brez matičnega programa, popravljanje in komentiranje npr. risb ali dokumentov in celo funkcije kot so izris načrtov na večje formate papirja in dostava partnerju.

Podjetjih, ki nudijo ustrezne rešitve, bodisi v najem, bodisi za instalacijo na lastnih strežnikih investitorja ali glavnega izvajalca je v zadnji letih sicer padlo iz par sto nad nekaj deset. Boj za obstanek po borznem zlomu nove ekonomije je težak in preživela bodo kot kaže podjetja, ki svoje rešitve povezujejo z vodilnimi tehničnimi programi neke kategorije, npr. z AUTOCADom ali Primavero.


Cilji ISTforCE

ISTforCE stoji za "Intelligent Services and Tools for Concurrent Engineering", torej inteligentni servisi in orodja za sočasno inženirstvo. Cilj projekta je razviti tehnologije, ki bodo izboljšale stopnjo sodelovanja med podjetji med načrtovanjem in gradnjo. Novosti glede na obstoječe rešitve so: (1) povezati ponudnike in uporabnike storitev in programov, (2) podpreti delo na več projektih hkrati in (3) omogočiti objektno izmenjavo podatkov.

Povezati ponudnike in uporabnike. Gradbeništvo ni panoga, ki bi slovela po tem, da je v njem veliko podjetji nove tehnologije - torej podjetij, ki tržijo informacije oz. programe v računalniški obliki in na Internetu. Je pa na področju gradbeništva precej podjetij, ki tržijo informacije. Rezultat dela konzultantov, projektantov, planerjev in seveda programerjev je informacija, ki jo je mogoče premikati in torej tudi tržiti tudi po Internetu. Podjetja so specializirana za gradbeništvo in nimajo znanja, ki je potrebno, da bi lahko svoje usluge in programe tržili po Internetu. Platforma ISTforCE z ustrezno infrastrukturo omogoča prav takim podjetjem, da svoje usluge ponudijo na internetu in jih vključijo v platformo ISTforCE. Če nudijo programe, jih lahko ponudijo tako, da jih stranka morda le najame za nekajkratno uporabo (to je še posebej primerno za visoko specializirane programe, ki jih podjetje uporabi le nekajkrat), da jih zaganja na opremi ponudnika ali da jih kupi, pretoči in namesti na svoj računalnik. Ponudijo lahko informacije (npr. predpise, znane, zglede rešitev) ali pa konzultatnske storitve, ki so lahko povezani s programi, ali pa tudi ne. Poskrbljeno je tudi za okolje, ki omogoča zaračunavanje storitev, sklepanje pogodb itd. Primeri tako vključenih uslug in programov so npr. programi za dinamično analizo konstrukcij podjetja Červenka, skupina programov za CAD podjetja Sofistik, konzultacije in programi za geotehniko podjetja Geodeco, sistem za preverjanje ustreznosti načrta s predpisi CSTB itd. Da so lahko programi vključeni v platformo, morajo zadostiti nekaterim tehničnim pogojem in biti na ustrezen način opisani.

Podpreti delo na več projektih. Običajni portali so urejeni tako, da omogočajo projektno sodelovanje - torej delo več ljudi na enem projektu. S stališča vodje enega projekta ali celo investitorja je to ustrezna rešitev. Projektanti pa se praviloma srečujejo s čisto drugim problemom - delajo hkrati na več projektih in se morajo odločati, kateremu posveti čas, ki je na razpolago. Tudi njihovi nadrejeni morajo imeti pregled na vsemi deli, ki jih imajo in koordinirati številne ekipe. Za ta del nalog skrbi orodje Personal Planning System za načrtovanje in spremljanje toka dela (workflow), ki ga je razvila univerza v Dresdnu. Predpogoj za podporo večprojektnemu delu je, da vsi projekti uporabljajo vsaj jedro platforme ISTforCE.

Podpora objektni izmenjavi podatkov. Portale, ki so trenutno dostopni na Internetu, nekateri imenujejo "zloščeni strežniki ftp". Ne nudijo namreč bistveno več kot urejen dostop do datotek,ki so zanimive za več partnerjev v projektu. Nekateri preprostejši portali so celo v resnici implementirani s pomočjo FTP strežnikov, tisti malo boljši so na voljo preko spletnega vmesnika. Njihovo bistvo pa je enako. Osnovna enote informacije, ki jo tak portal upravlja, je datoteka. Npr. risba, narisana za AutoCADom, besedilo iz Worda ali preglednica iz Excela. Do podatka, ki je v taki datoteki praviloma lahko pride le človek. Gradbeni inženir, npr. mora odpreti arhitektovo risbo in odčitati ali izmeriti razdaljo med nosilnimi stebri in njihove dimenzije, da bo to informacijo uporabil pri pripravi podatkov za program, ki bo analiziral konstrukcijo. Pomemben del gradbene informatike, ki se ukvarja z računalniško integrirano gradnjo, preučuje kako namesto v posameznih datotekah, vse informacije o zgradbi ali mostu hraniti v celoviti zbirki podatkov iz katere bi vsak strokovnjak in tudi vsak program lahko črpal tisto, kar je ga zanima. Na podlagi te zbirke bi nastala arhitektonska risba in na podlagi nekaterih drugih podatkov iz iste zbirke podatki za program za statično analizo konstrukcije.

Zbirke podatkov se v gradbeni industriji že uporabljajo za podporo poslovnim procesom - v računovodstvu, kadrovski službi, finančnem vodenju investicij, le izjemoma pa za opis izdelkov. Vzrok je v tem, da so podatki, s katerimi se srečujejo prej omenjene službe razmeroma enostavni in enolični, podatki, s katerimi se da opisati pozidano okolje pa so izjemno pestri in raznovrstni. V podjetju ISTforCE sodeluje podjetje AEC3, ki je med glavnimi razvijalci standardov IFC, ki naj bi standardizirali podatkovne strukture za opis stavb. Platforma ISTforCE podpira tudi izmenjavo strukturiranih podatkov o stavbi in dostop do zbirke podatkov o stavbi, ki ustreza najnovejši verziji standarda IFC 2.x.


Jedro

Slika prikazuje arhitekturo platforme ISTforCE. Na vrhu so lupine preko katerih jo inženir uporablja, na dnu pa jedro platforme, ki predstavlja edini centralizirani del. Razvili smo ga na Univerzi v Ljubljani. Upravlja z najnujnejšimi informacijami o ljudeh, podjetjih, projektih in servisih, ki se za delo na projektih uporabljajo. Jedro je ljudem dostopno preko brskalnika, še važnejši uporabniki jedra pa so drugi servisi, ki z jedrom komunicirajo v jeziku XML. Tako npr. program za analizo konstrukcij v jedru preveri, ali je določen uporabnik upravičen do rabe tega programa oz. ali je neko podjetje na določeno uslugo naročeno ali ne.


Sklep

Rezultat projekta ISTforCE ni še en komercialen portal pač pa prototipi, ki so primerna osnova, da jih partnerji po koncu projekta razvijejo v komercialne izdelke oz. servise. Za implementacijo celote se zanima podjetje Conject iz Nemčije, posamezni partnerji pa že prilagajajo načine prodaje svojih izdelkov novim možnostim. Že v bližnji prihodnosti bomo gradbeniki lahko najemali programe ali strokovnjake za delo s temi programi, kjer bodo le ti najcenejši. Portali bodo podpirali delo na mnogih projektih hkrati in bodo tesneje povezani z lokalnim računalniškim okoljem. Meja med tem, kar je na osebnem računalniku in med tistim, ker je na Internetu, bo vedno manj vidna. Uvajanje zbirk podatkov namesto datotek pa bo verjetno trajalo dlje časa.